Siddharta - Homo carnula

Nemirno spim, s slamo sem pokrit
Z luknjami v eveljcih, lačen od drobtin
V posmeh vsem njim...
Brez glasu pojem skupaj z njo
Strgano harmoniko, krivo a toplo
V posmeh vsem njim...
Potem obrne se svet
V soju znajdem se ljudi bogatih
Si kdaj vdahnil parfum
Ki plava ob ljudeh drugani
Ne želi stati z njimi z ramo ob rami
Zbledela je v temi...
Ostal bom tam, koder sem začel
Stran od sive množice, stisnjen med plevel
A ne bom trpel...
Nemirno spim v svili prepoten
Prenart obilne kuhinje
Nasičen z davki in sit carin
Kako lahko vpliven pri ljudeh
Sem tarča za posmeh...
Tokrat vse za dober glas
Rad bi dal vsa usta ven iz knjig
Zamenjal delo za navdih
Kako lahko vpliven pri ljudeh
Sem vedno v posmeh...
Potem obrne se svet
V soju znajdem se ljudi prerevnih
Si kdaj vdahnil parfum
Ki plava ob ljudeh drugani
Ne želi stati z njimi z ramo ob rami
Zbledela je v temi...